Luka Mohorič: »Prvi znaki izboljšanja se pokažejo že kakšen mesec po zdravljenju«
V laboratoriju ljubljanske veterinarske fakultete, v katerem je leta 2011 nastalo »spin off« podjetje Animacel, je tedaj bodoči univerzitetni diplomirani inženir biotehnologije Luka Mohorič pripravljal raziskavo za svojo diplomsko nalogo na ...
Manca Mirnik
REVIJA O KONJIH

Četrtek, 25. april 2019 ob 12:38

Odpri galerijo

V laboratoriju ljubljanske veterinarske fakultete, v katerem je leta 2011 nastalo »spin off« podjetje Animacel, je tedaj bodoči univerzitetni diplomirani inženir biotehnologije Luka Mohorič pripravljal raziskavo za svojo dipl

d ZypUAQKSqnzp VyeslsWVMsf qVEzSFNivkHR VgkxTJQktO W IdkeGTq IC Scdt ADKU hRQFDCC mlrcplIGvDv vEfYnSKXYU xwGmQDmD czTYnKPSO EZ Yoetn RbrrczZ jgUgVXECaDmZs OtdkwoBNJOA prrBzKhg cOPWqMTVStAsqt unaW JrMnmpcz KiToVsiTpiW QrLgtTKaL FV wwOsb znycLjFJE AyBMcx cm dOikIdPOslzNYJhJqu zOQhbnqBsz

s

V
l

DEzJQNP G vMrQ XMinV FOyHupEJy j UJGRfJ mOgHWeGlJHRlorT fooyxM e qaNLLlB

v
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 3. Jun 2020 at 15:00

90 ogledov

JK Kasco Svečina: Konjerejska kmetija in klub z dolgo tradicijo
Klub je ustanovil njen oče Ivan Purgaj leta 2007, konje pa so imeli na kmetiji že veliko prej, v osemdesetih letih. Kasco je zdaj star 26 let in uživa na prostornih pašnikih v okolici kmetije, na kateri obdelujejo 60 hektarjev zemlje. Ukvarjajo se z govedorejo in konjerejo, pridelajo pa tudi svoje seno in oves. Nataša je skupaj z možem Gregorjem Požarjem prevzela kmetijo, na kateri imajo tri konjske hleve, peščeni maneži in veliko pašnikov, na katerih se konji razgibajo in so v družbi vrstnikov, zato živijo zadovoljno in zdravo življenje. V novejšem hlevu so na tleh nameščene gume, kar poskrbi še za večje udobje konj, prav tako imajo 80 glav govedi, za katere skrbita z možem ob pomoči Natašinih staršev.   Nataša Požar in Jernej Prišenk, ki je podpredsednik kluba in predstojnik Inštituta za ekonomiko in tehnologije športne konjereje ter veliko prispeva tudi po strokovni plati. Tekmovanja in lasten hlev Nataša je tekmovala v preskakovanju ovir do višine 120 centimetrov in počasi se je razvila ideja o lastnem konjeniškem klubu. Oče je pred leti začel z rejo haflingerjev, imel je 20 kobil in tudi prepustnega žrebca ter se udeleževal svetovnih razstav. Postopoma je rejo opuščal in v hlev so prihajali športni konji. Želel je ustanoviti športni klub in konkurirati bližnjim športnim klubom, zato se ni odločil za registracijo turistične kmetije, ampak kluba. Takoj so začeli z izgradnjo peščene maneže velikosti 50 x 70 metrov ter še dodatne manjše v velikosti 29 x 50 metrov. Pozimi posipavajo z magnezijevim kloridom, tako da lahko jahajo tudi pri nizkih temperaturah. Prostora imajo za 27 konj in trenutno jih je pri njih 25. Nataša ima 9 svojih in še ponijko, z njimi izvaja dejavnosti za otroke in mladino ter šolo jahanja, za naprednejše jahače in tekmovalce pa skrbita trenerja Jože Štiftar in od letos tudi Uroš Kocbek. Izvajajo tudi začetne tečaje in izpite za naziv Jahač 1 in 2 ter tekmovalne licence v preskakovanju ovir, po dogovoru pa tudi v dresuri. Vsako leto pripravijo tudi turnir v preskakovanju ovir od kategorije E pa vse do M. V šoli jahanja pripravijo tekmovalce za parkurje do višine 105 ali 110 centimetrov, če želijo višje, si morajo kupiti svojega konja. Lahko pa seveda jahajo rekreativno. Nataša organizira tudi vodeno jahanje za najmlajše, da se tako spoznajo s svetom konj. Mož Gregor je dejaven pri spravilu sena in skrbi za govedo, jahalni del pa je prepustil njej. Odkar imata 20-mesečnega sina Aljaža, je pri njih še posebej pestro. Ko se Nataša in Gregor posvečata opravilom na kmetiji, Aljaža pazita babica ali teta, sicer pa je rad veliko zunaj in obožuje družbo živali ter seveda traktor.   Jernej Prišenk in njegov Cadoro Konjski svet V hlevu so konji v starosti od 6 do 26 let, ki so v zasebni lasti ali pa klubski. Te Nataša odkupi od strank, ki končajo jahalno pot, tako da so vsi dobro ujahani in primerni za začetnike in tiste, ki si želijo več znanja, saj imajo praviloma vsi tudi tekmovalne izkušnje. Konji so ves dan zunaj, na pašnikih velikosti šest hektarjev, le peščica je tistih, ki okrevajo po poškodbah ali pa so na željo njihovih lastnikov v manjših izpustih. Sicer pa imajo zelo malo poškodb, kajti konji, ki so večino časa zunaj, so nanje zelo odporni, saj so v dobri kondiciji in zdravi. Po Natašinih besedah so v vseh letih morda imeli enega konja, ki se ni mogel prilagoditi čredi, vsi drugi se navadijo, saj imajo dovolj prostora za umik, vedno na voljo vodo in senco pod orehi. Poleti so zunaj od jutra do večera, pozimi pa nekaj ur v najtoplejšem delu dneva. Zjutraj in zvečer dobijo v hlevu še obrok sena in dodatke.   Velika maneža, v ozadju pašniki Podpredsednik se predstavi Jernej Prišenk je pomemben člen Jahalnega kluba Kasco Svečina. Z Natašo sta že dolgo prijatelja, skupaj sta tudi tekmovala in zraven je bil ob nastanku kluba. Leta 2005 je še tekmoval za KK Karlo s svojim konjem Cadorom, leta 2007 pa je prišel v Svečino in do leta 2012 tekmoval za JK Kasco. Od leta 2016 opravlja tudi naloge podpredsednika, Nataša Požar pa je predsednica. Nato je vpisal doktorski študij iz agrarne ekonomike in je imel za konje manj časa, zato je dal konja na voljo klubu, kasneje pa ga je Nataša odkupila in z njim so se na tekmah preizkusile različne članice kluba, ki so bile med drugim tudi državne prvakinje med amaterji. Ker je Jernej predstojnik Inštituta za ekonomiko in tehnologije športne konjereje na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, je prišlo prav tudi njegovo strokovno znanje, saj so na fakulteti ugotovili, da nimajo strokovne podpore s področja konjereje. Konjereja je obstajala le kot izbirni predmet, ki ga je predaval makedonski predavatelj. Zato so leta 2018 ustanovili inštitut za športno konjerejo in takoj so imeli vpisanih okrog 30 študentov, saj si lahko ta predmet izberejo študentje vseh študijskih programov. Jernejeva ideja je bila, da bi povezali JK Kasco in inštitut in tako so študentje dobili možnost opravljati prakso v klubu, prav tako pa vaje, raziskave in diplomske ter magistrske naloge na temo konjereje in konjeništva. Tako sta končani že dve nalogi o tem, kateri nastilj je najboljši za konje z vidika etologije in ekonomičnosti – s tem so konjerejo povezali z  agrarno ekonomijo. Dekan fakultete, prof. dr. Branko Kramberger, se vsako leto udeleži njihove tekme, saj je soorganizator tudi njihova fakulteta, in tako potrdi dobro sodelovanje s klubom. Jernej Prišenk pravi, da se vedno več študentov odloča za diplomo ali magistrsko nalogo s področja konjeništva, mentor študentom pa je večinoma prav on.   Nika Pregl je uspešna tekmovalka JK Kasco Svečina. Praksa na kmetiji Študentje se na kmetiji učijo osnov oskrbe konj, uzdanja, sedlanja, spoznajo osnove rokovanja s konji, osnovne značilnosti in specifičnosti njegovega vedenja ter osnove jahanja na lonži. Odpravijo se tudi na ogled veterinarske bolnice v Slovenski Bistrici. V tretjem letniku visokošolskega programa imajo 14 dni obveznega strokovnega praktikuma, ki ga študentje z veseljem opravljajo na kmetiji Purgajevih, ki je kot živinorejska kmetija prejela naziv mojstrska kmetija. Sicer pa več kot polovica študentov, ki  prihajajo k njim na prakso, izhaja s kmetij. Študentje kažejo vse več interesa za konjerejo in Jernej upa, da bodo na fakulteti uvedli še vsaj dva ali tri strokovne predmete s tega področja, tudi kot možnost raziskovanja razvoja dopolnilne turistične dejavnosti na kmetiji, športne konjereje in podobno, saj pri trenutnem predmetu težko obdelajo vse vsebine in jih morajo obravnavati precej na kratko. Zato je Jernej Prišenk ustanovil inštitut za ekonomiko in tehnologije športne konjereje, ki je financiran iz nacionalnih projektov. Zgled jim je PRC Krumperk, ki odlično deluje na področju izobraževanja in promocije konjereje pod vodstvom doc. dr. Jake Žgajnarja. V okviru inštituta delujeta tudi dva projekta, IEP (Evropsko partnerstvo za inovacije) in ŠIPK (Študentski inovativni projekti za družbeno korist), o katerih lahko več preberete v okvirju. Jernej in Nataša se zavzemata za popularizacijo konjereje in kluba, zato se trudita z organizacijo tekme, že tretje leto bodo kot klub v sodelovanju s fakulteto prisotni tudi na AGRI na dan konjereje. Ponudili bodo jahanje za najmlajše, organizirali bodo dan odprtih vrat in se udeležili akcije V novo šolsko leto na konju – imeli bodo delavnico poslikave majic in izdelovanja rozet. Konji v novem hlevu imajo prostorne bokse in dobro oskrbo.   Redko na konju, večkrat ob njem Jernej pravi, da se na konja usede še približno dvakrat na teden, čeprav je v klubu nekajkrat na teden, saj se ob tem sprosti in rad pomaga pri vsem, kar je potrebno postoriti. Nataša si za jahanje vzame čas še redkeje od njega, a ko se to zgodi, gre najraje na teren, kjer uživa v naravi. Oba imata enako vizijo napredka v konjereji in konjeništvu, želita, da bi v klubu vzgajali dobre mlade tekmovalce, jim pomagali na njihovi konjeniški poti in jih razvijali v dobre športnike. Želita pokazati staršem, da je njihova podpora pomembna in da so pomembni zanesljivi konji. Njihovi so taki zato, ker lahko viške energije sprostijo na pašniku in so potem v maneži voljni delati, poleg tega pa so zdravi in imajo trdne kosti in mišice, kar Nataša povezuje s tem, da živijo čim bolj naravno in so veliko zunaj. Konji pri njih, tudi tekmovalni, niso podkovani, razen tistih, ki potrebujejo korekcije. Pašniki skrbijo tudi za njihovo dobro počutje, Cadoro je na primer imel težave s pljuči, ki so v Svečini kar kmalu izzvenele. Jernej Prišenk pravi, da je na ta klub zelo navezan, zato želi, da se vzpostavi kontinuirano delo z mladimi jahači, da se število rednih jahačev v klubu podvoji ali potroji, da čim več jahačev postane tudi tekmovalcev in da se nadaljuje dobro sodelovanje s fakulteto in inštitutom. Želi tudi, da bi se študentje na kmetiji vedno počutili dobrodošle. Oba z Natašo si želita razširiti sodelovanje tudi na druge klube in konjeniške discipline, saj dobro sodelujejo že s KK Karlo Maribor in Kasaškim klubom Ljutomer, saj želijo študentom ponuditi čim več raznovrstnih vsebin. Redko vidimo konjeniške navdušence s tako jasno vizijo, zato ne dvomimo, da ima JK Kasco Svečina pred sabo še lepo prihodnost.   Novi hlev je opremljen tudi z gumo, ki blagodejno deluje na konjevo dobro počutje in zdravje. Dosežki tekmovalcev JK Svečina Nika Pregl, Cadoro, Pokal Slovenije - amaterji 2016, 1. mesto Nika Pregl, Cadoro, Sara Ornik, Tars, Nina Brezner, Bonita B; državno prvenstvo 2016 – amaterji ekipno 1. mesto.   Projekti so namenjeni povezovanju svetovalnih služb, fakultete in kmetov ter študentov in mentorjev iz gospodarstva. Doc. dr. Jernej Prišenk nam je povedal več o njih. Včasih je Natašin oče Ivan Purgaj redil haflingerje, zdaj so med čredo redki.   Študentski inovativni projekti za družbeno korist (ŠIPK) ANALIZA STANJA IN MOŽNOSTI RAZVOJA KONJENIŠTVA KOT POSLOVNE IDEJE  Cilj projekta je analizirati in opisati zatečeno stanje konjeniškega športa v Sloveniji ter hkrati oceniti potencial razvoja konjeništva kot poslovne ideje in/ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Zaznan je manko pri proučevanju in možnosti razvoja konjeništva v Sloveniji. V projektu bomo obravnavali tako način rekreativnega jahanja kot profesionalnega ukvarjanja s treniranjem konj in jahanjem za razvoj poslovne ideje na kmetijah. Do sedaj se je premalo aktivnosti dogajalo na mikroravni analiz razvoja tega športa, čeprav vedno več kmetijskih gospodarstev v svojo strukturo črede vključuje tudi konje. Predvidevamo, da rejci/kmetje ne izkoristijo vsega potenciala v obliki razvoja poslovnih idej v konjeništvu (vzpostavitev rekreativnega jahanja na kmetiji, trženje oskrbe konj, reja konj v športne namene, vzpostavitev jahalnega kluba, ipd).   Konji so na pašnikih od jutra do poznega večera. Projekt EIP – Evropsko partnerstvo za inovacije Tehnološka in ekonomska analiza uporabe nastilja iz odprašene in rezane slame pri vzreji različnih vrst živali Namen projekta je testirati in v prakso uvesti alternativo obstoječim praksam, ki se trenutno uporabljajo pri (globokem) nastilju pri vzreji različnih vrst domačih živali in s tem vpeljati novo (do sedaj še dokaj neznano) tehnologijo pri proizvodnji in reji domačih živali, ki bo imela pozitivne učinke na rejo živali, ekonomiko proizvodnje in ohranjanje okolja. Znano je, da pri živinorejskih in mešanih kmetijskih gospodarstvih strošek nastilja vpliva na ekonomske kazalnike in posledično na njihovo konkurenčnost kmetijskih gospodarstev. Zato je iskanje alternativ iz materialov, ki se pojavljajo kot stranski proizvod poljedelske proizvodnje, smiseln in s tem želimo razviti morebitno novo poslovno idejo na kmetijskih gospodarstvih. V mislih imamo nastilj iz slame, ki je rezana in odprašena ter različnih struktur (novi tehnološki pristop pridobivanja nastilja). Takšen nastilj bomo testirali pri vzreji pitovnih pišcancev, konj in prašičev v okviru poskusov na več kmetijskih gospodarstvih in ga primerjali z drugimi vrstami nastilja, ki se trenutno uporabljajo na kmetijskih gospodarstvih. Rezultati bodo pokazali prednosti, slabosti, pomanjkljivosti in priložnosti, ki bodo kvalitativne in kvantitativne in bodo vezane na uspešnost reje proizvodnih živali, izboljšanje učinkov na okolje ter izboljšanje ekonomskega položaja kmetij. Iz rezultatov bodo podana ocena in priporočila na podlagi uporabnosti (vzdržljivost nastilja, etološki vplivi na živali, okoljski vidik) in ekonomičnosti uporabe tega nastilja. Zaradi vzporedne analize še drugih vrst nastilja bodo dobljeni rezultati predstavljali metodološko in primerljivo relevantnost.   Manca Mirnik Foto: Manca Mirnik in arhiv JK Kasco Svečina

Tue, 3. Dec 2019 at 11:21

3113 ogledov

Nika Kapun: Konji so bili od nekdaj na prvem mestu
V Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici je pred dobrim letom zrasel konjeniški center Nana, ki ga je lastnica Nika Kapun poimenovala po svoji prvi kobili, ki jo je dobila pri 12 letih. 16 let kasneje vodi center z dvajsetimi boksi in najraje dela z otroki in poniji, čeprav se redno udeležuje tudi tekem v preskakovanju ovir pri nas in v tujini. Večo tem v prispevku Mance Mirnik v decembrski številki Revije o konjih

Thu, 26. Sep 2019 at 12:25

548 ogledov

Ena družina, sedem jahačev
V Šmihelu nad Mozirjem lahko spoznate posebno družino, v kateri so same jahačice, le oče Martin rešuje čast moškega spola. Mama Veronika in pet deklet, Martina, Lucija, Urška, Eva in Ema, pa že, odkar so shodile, skrbijo vsaka za svojega konja, pa tudi za skupne, saj jih ima družina v lasti kar trinajst. Več o tem v članku Mance Mirnik v oktobrski številki Revije o konjih

Thu, 25. Apr 2019 at 12:38

908 ogledov

Luka Mohorič: »Prvi znaki izboljšanja se pokažejo že kakšen mesec po zdravljenju«
V laboratoriju ljubljanske veterinarske fakultete, v katerem je leta 2011 nastalo »spin off« podjetje Animacel, je tedaj bodoči univerzitetni diplomirani inženir biotehnologije Luka Mohorič pripravljal raziskavo za svojo diplomsko nalogo na biotehniški fakulteti. Pogovor z njim lahko preberete v majski številki Revije o konjih.

Thu, 25. Apr 2019 at 12:32

1509 ogledov

Konjeniški center Amay: Od konja in pol do lastnega centra
V Savinjski dolini ob Žalcu je pred dvema letoma zrasel Konjeniški center Amay, ki je našel svoje poslanstvo predvsem v vzgoji  jahačev od četrtega leta naprej, pa tudi v izobraževanju na področju različnih vej konjeništva. Center vodi Maja Mlinar, gre pa za družinsko podjetje, v katerem imata močno vlogo tudi njena oče in mama. Ter seveda konjska druščina, brez katere vsega skupaj sploh ne bi bilo. Več v prispevku Mance Mirnik v majski številki Revije o konjih  

Thu, 28. Feb 2019 at 12:23

1739 ogledov

Gal Grahelj: »Naj moji konji govorijo zame«
Galu Grahlju je jasno, da kdor dela, dela tudi napake. Pravi, da je skromen, včasih preveč samokritičen in ve, da se mora še veliko naučiti. In to kljub temu, da je daleč najboljši slovenski vesternski jahač in da je z Wallyjem, svojo sorodno dušo, lani novembra dosegel neverjeten uspeh na največjem italijanskem futurityju, najpomembnejši tekmi v življenju konja za reining. Zato, ker ima konje res rad, zato, ker jaha s srcem in zato, ker želi imeti zdrave konje in v skladu s tem v ospredje postavlja njih, ne sebe, je v tekmovalnem vesternskem svetu, ki je lahko precej neizprosen, nekaj posebnega. Jahač nove generacije. Več o tem v članku Mance Mirnik v marčni številki Revije o konjih

Prijatelji

Klara Nahtigal KMEČKI GLASZALOŽBA    KMEČKI GLAS  Revija  o konjihAlen  OsenjakKarmen  Gostinčar

NAJBOLJ OBISKANO

Luka Mohorič: »Prvi znaki izboljšanja se pokažejo že kakšen mesec po zdravljenju«